Biblični krožek v župniji sv. Terezije D.J. na
Kodeljevem deluje že od leta 1994. Ljubitelji sv. pisma se
sestajamo praviloma vsakih 14 dni po večerni sv. maši in sicer
pozimi ob 19. uri, spomladi in jeseni pa ob 19.30.uri. Svetopisemskih
večerov se nas udeležuje od 10 do 20 ljubiteljev. V dobri uri,
kolikor traja srečanje ponavadi obdelamo eno zaokroženo temo.
V teh letih smo se ťpretolkliŤ skoraj čez vso Staro zavezo.
V ospredju našega zanimanja so geografska, zgodovinska, literarna,
kulturna, psihološka in teološka ozadja nastanka in vsebine
določene svetopisemske knjige. Predvsem pa ljubezen do samega
Sv. pisma, da ga znamo tudi sami brati in se v njem znajti.
Svetopisemski večer izgleda takole: 1. Kratka uvodna molitev, največkrat kakega psalma,
2. Kratka ponovitev iz zadnjega srečanja,
3. Zgodovinski in kulturni oris dobe poglavja, ki ga bomo spoznali,
4. Samo branje : vsak na glas bere nekaj vrstic, vmes pa komentiramo zapletena in manj jasna dejstva,
pojme in jih teološko osvetlimo,
5. Duhovni vidik poglavja, apliciran tudi na naš čas,
6. Debata in osebna mnenja.
Vsak udeleženec prinese s seboj sv. pismo. Če ga nima , ga dobi
na srečanju.
Vabljeni vsi, ki vas vse to zanima. Odprti smo za vse! V kratkem začnemo z najbolj zanimivim delom sv.
pisma: z Novo zavezo! Sicer se imamo pa lepo.
Naslednji večer: 22. jan 2003, informacije župnijski urad: tel.: 01 521 11 23
Kaj delamo pri bibličnem krožku
Že samo ime pove, da je v središču našega zanimanja biblija, kakor se drugod reče Svetemu pismu. Izraz
biblični krožek se je uveljavil tudi pri nas v Sloveniji, čeprav Svetemu pismu še vedno rečemo Sveto
pismo.
Pri bibličnem krožku torej prebiramo Sveto pismo. Toda če bi ga samo prebirali, bi po sedmih letih
verjetno prebrali že zadnje vrstice iz Apokalipse Pridi, Gospod Jezus in bi tako s tem druženjem
lahko končali. Vendar ne gre samo za zgolj prebiranje, čeprav veliko beremo. Ob branju se namreč ustavimo
pri vsem, kar nam pomaga, da prebrano bolje razumemo. Zato si ob svetopisemskih besedilih ogledamo
ozadje na katerem se izpisujejo svetopisemska besedila. To pa je zgodovina izvoljenega Izraelskega
ljudstva, potem zgodovina okoliških narodov, njihove kulturne, verske in civilizacijske značilnosti,
ki so botrovale takemu ali drugačnemu zapisu odrešenjske zgodovine.
Zanimiva so tudi spoznanja literarnih vrst in literarne kritike, ki prečisti včasih z dodatki obremenjena
besedila, išče sorodne zapise pri okoliških narodih, izlušči značilnosti, ki so za nas najbolj pomembne,
osvetli mnoga nerazumljiva besedila s spoznanji, ki so nam že poznana itd itd ...
Na koncu branja besedil in razlage je tudi možnost za pogovor, debato, vprašanja ipd.
Kje smo začeli in kje smo sedaj
Začeli smo s prvim stavkom Stare zaveze: V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo, čeprav ni to
najstarejši stavek v Svetem pismu. Tako smo potem prebirali besedila o stvarjenju sveta, prvega človeka,
prvega greha in posledicah. Potem so bil tu Noe z vesoljnim potopom, potem pa očaki, kot so Abraham,
Izak, Jakob ... Zanimivo je bilo prebirati Mojzesovo obdobje, potovanje proti obljubljeni deželi,
osvajanje Palestine oziroma Kanaana. Samuelovi knjigi sta nam predstavili znane sodnike, med katerimi
verjetno silni Samson še danes mnogim buri domišljijo. Potem je bil na vrsti veliki prerok in voditelj
Samuel, ki je mazilil prvega kralja v Izraelu, Savla, ga potem tudi zavrgel in mazilil novega, Davida.
Zgodovina Davidovega kraljestva je bila le nekaj časa svetla, potem so nastopili temni časi razkola,
razkroja in propada najprej severnega kraljestva in potem južnega. V tem času smo se srečali z velikimi
preroki kot sta bila Izaija in Jeremija.
Za oddih od težkih in zahtevnih tem smo prebirali izredno lepe zgodbe o Ruti, Esteri, Juditi ...
preučevali psalme in se nazadnje ustavili pri Izaijevem trpečem Božjem služabniku.
Pa ne mislite, da ste že vse zamudili, če se nam še niste pridružili. Pred nami je še zajeten del
Stare zaveze, preden jo bomo z Makabejci končali in se preselili v Novo zavezo. Zato je še vedno možnost,
da se nam, če ne iz ljubezni do Svetega pisma, pa vsaj iz radovednosti pridružite.
