Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil je vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.

/Apd 2, 1-3/

ŽUPNIKOVA BESEDA

Dragi farani!

Naša župnija v teh dneh doživlja dneve polne Božje milosti, saj 24 birmancev in kar nekaj njihovih staršev in drugih vernikov, večer za večerom kličemo k Bogu, da bi poslal Svetega Duha in z njim v globine srca in bitja prežel naše mlade kristjane, ki so se eno leto zavzeto pripravljali na ta trenutek.

Milostni trenutki za župnijo! Da, kajti tu ne gre za neko zunanje dogajanje ali pripravo kakšne lepe slovesnosti; gre za bistveno, kar si vsak kristjan iskreno želi, da bi mu Bog bil življenjski prijatelj, sopotnik, svetovalec in tisti, ki ga nenehno krepi, da bo mogel biti dober in pošten kristjan, da bi njegovo ime ne bilo samo zapisano v krstni knjigi, ampak, da bi ga našli tudi med tistimi, ki gradijo boljši svet, civilizacijo pravičnosti, miru in ljubezni, civilizacijo evangelija torej!

Zato bo birmanska slovesnost, ko bo g. škof položil roke nanje in jih zaznamoval s sveto krizmo v zamenje, da so v svojem hrepenenju potrjeni z darom Svetega Duha. Zato bo to dan, ko bomo vsi začutili, da je naš svet bolj Božji, kakor je bil, ker je v njem nekaj več tistih, ki bodo živeli po njegovih navdihih.

Zato naj bo to razlog za naše veselje in razlog za naše upanje!

vaš župnik Mirko

Vsakokrat, ko se župnija pripravlja na praznik svete birme, ko bodo tega zakramenta deležni naši nadebudni mladostniki , radi zapojemo tisto znano: "Pridi, pridi Sveti Duh…". Vse nadalnje kitice pa govore o darovih tega Svetega Duha. Ali sploh vemo kdo je Sveti Duh, ali vemo kaj so njegovi darovi, kaj sveta birma. Morda smo taki kot ena izmed prvih krščanskih skupnosti, ki je svetemu Petru rekla: "Saj še slišali nismo, da Sveti Duh je!"

Bog se nam v vseh časih javlja na različne načine. A to je za našo ubogo človeško sposobnost dojemanja premalo. Premalo je, da bi spoznali njegovo zastonjsko ljubezen, da nas je ustvaril in naredil svobodne, torej njemu "podobne".. Dokaz za to je vsa Stara zaveza svetega pisma. Zato v svoji svobodi človek Bogu lahko reče tudi NE! Nagnjen je k svoji samozadostnosti in egoizmu, kar je vir ali izvir vseh naših konkretnih slabih dejanj. Je izvirni greh. Zato nam je Bog sam ponudil roko oz. prišel nasproti človeku. Hoče, da bi ga človek spoznal in spoznaval tako kot zmore njegova pamet. Zato je postal nam enak, človek. Le tako je lahko prepričljiv, ko nam kaže kakšen Bog je in zakaj mu je vredno reči DA.

Bog se je učlovečil kot Jezus iz Nazareta v nekem zgodovinskem trenutku. A hoče tudi, da je med nami trajno navzoč. Zato je Jezus ustanovil skupnost ljudi, ki Njegovo podobo skozi zgodovino ohranja, nenehno razodeva, širi in jo tudi živi. To skupnost skozi zgodovino zato vodi, usmerja, ohranja in poživlja sam Bog.  To je Božji Duh, Jezusov duh. Saj je tega Duha sam Jezus "dihnil" svojim učencem". To pomeni, da je v skupnosti, ki se zbira po Jezusovem naročilu in živi po njegovem zgledu ter s tem razodeva božjo ljubezen, vlada ta božji, Sveti Duh, jo ohranja in poživlja. Ta skupnost je Cerkev (gr. eklesia –zbor)

Ali ni za mladega kristjana, ki si je začel sam oblikovati svojo lastno božjo podobo, samo po sebi umevno, da bo postal član te skupnosti, ki po Jezusovem zgledu že živi to Božjo podobo! Zato bo naša kodeljevska skupnost, ki jo poživlja Božji Duh, tega Duha preko molitve izprosila prav za mlade kristjane birmance. Predvsem jim pa mora dati čutiti, da lahko tega Duha zaživijo povezani z nami. Med nami bodo imeli oporo.

Še več. Tu sredi med nami bodo mladi preko predstavnika Cerkve, to je škofa prejeli "darove" Sv. Duha, to je moč vere, modrosti, umnosti, svetosti... To bo posebni božji poseg v mlade, posebno znamenje ali zakrament potrditve, da so sposobni hoditi po Jezusovih stopinjah: zakrament sv.birme. V bistvu je to šele njihov začetek v rasti k zreli osebni veri v skupnosti in po njej. Se tega zavedamo?

 Kajti le sredi naše skupnosti, našega občestva, deluje v njih in v nas božji, Sveti Duh.

Matej

SREČANJE Z BIRMOVALCEM

petek, 12. APRIL 2002
Pričakovanje, ki se je iz trenutka v trenutek prelivalo v strah in negotovost, je prekinil Rojkov družinski avto, iz katerega je nasmejano stopil naš birmovalec, škof, g. Jože Kvas. Birmancem je vzelo sapo, besede so obtičale v grlu, tako da še spontanega "dober večer" ni bilo slišati. Kljub temu, da ni bilo hrupnega in bučnega navdušenja, da je med nami birmovalec, se je on skromno in tiho podal pred tabernakelj, kjer se je na klečalniku zatopil v tiho molitev. Birmanci so se s strahom in v tišini približali in se razvrstili pri svojih sedežih.

Ko je g. škof končal molitev so v tišino cerkeve zadonele kitare animatorjev, a njihovim veselim akordom se kar ni in ni hotelo pridružiti navdušeno petje birmancev. Zadeva se je le obrnila na bolje, ko sta pred mikrofon stopila animatorja Ana in Miha. Nizek, jasen in suveren Mihov glas je dopolnila nežna Ana, ki je v rokah držala pisan šopek cvetja za birmovalca. Ob aplavzu, ki sta ga požela ob tako prisrčnem pozdravu birmovalca, se je počasi začel topiti led nezaupanja in strahu tudi pri birmancih.

G. škof se je sproščeno vsedel na duhovniški sedež poleg župnika in animatorka Maja je začela z uvodom v predstavitev birmanske priprave:

"Spoštovani g. škof, nocoj se veselimo prvega srečanja z Vami, saj bodo naši birmanci po Vaši molitvi in polaganju Vaših rok, prejeli zakrament svete birme. Veselimo pa se tudi priložnosti, ki jo imamo, da Vam skupaj z našimi birmanci predstavimo potek in obliko naših priprav na birmo.

Priprava na birmo se ni začela šele pred enim letom, začela se je že veliko prej. Že ko smo v materinem telesu prvikrat potrkali na vrata življenja, so nam starši zaželeli, da bi bili srečni ljudje. Zato so nas takoj po rojstvu prinesli h krstu, da bi postali "božji". Vcepljeni smo bili v Kristusa, v domačo Cerkev in potem smo veselo živeli svoje otroštvo.

Nato je sledilo naše prvo, bolj zavestno srečanje z vero in župnijo. Z velikim pričakovanjem, pa tudi s strahom, smo prišli v veroučno šolo. Tam smo zvedeli veliko zanimivega in doživeli veliko lepega. Prva leta verouka so bila kronana s prvoobhajilno slovesnostjo, ki se nam je zapisala globoko v spomin. Potem so leta vztrajno tekla, kot Ljubljanica mimo naše cerkve, tako da smo bili ob prvih vesteh priprav na birmo kar presenečeni.

Čeprav smo vedeli, da se bomo morali veliko naučiti in notranje dozoreti, nas je oblika priprave vse navdušila. Avtobus, ki nas je peljal novim doživetjem naproti je kar razganjalo od veselega pričakovanja. No, pa naj birmanci sami spregovorijo o tem!"

Nato je pred mikrofon stopil animator Klemen in nardil uvod v 2. birmanski vikend, ki smo ga imeli na Pohorju od 15. do 17. junija 2001:

"Tako je bilo torej na Koprivniku. V domači župniji smo se potem redno srečevali na mesečnih srečanjih, ki smo jih imeli ob nedeljah. Razmišljali smo o veri in našem življenju in tudi kaj koristnega storili za župnijo. Ob takih srečanjih smo redno tudi oblikovali nedeljsko družinsko mašo. Čas je hitro mineval in še preden smo zapustili šolske klopi, nas že najdete na avtobusu, ki nas pelje v "Salezijanarco", planinski dom na Pohorje, kjer smo imeli 2. birmanski vikend. O tem, kaj smo tam počeli, Vam bodo spet spregovorili birmanci sami."

Sedaj je pred škofa stopila birmanska skupina "Ribiči" in lepo so predstavili naša razmišljanja na Pohorju. G. škofa je bilo treba kar naprej "miriti", kajti na vsak način je mislil, da je predstavitev že končana in je hotel začeti s svojim programom. Toda tu je bila še animatorka Ana, ki je škofa opozorila na to, da smo imeli še 3. birmanski vikend:

"In potem so bile tu že šolske počitnice in dopusti. Doma nas je mnoge zaposlil še poletni Oratorij in potem so nas počitniški meseci bolj povezali z domačo družino, ko smo skupaj doživljali počitniško in dopustniško sproščenost. Začetek pouka nas je ponovno zbral ob mesečnih srečanjih. Še preden je zima pokazala svoje hladne zobe, smo že pripravljali 3. birmanski vikend, ki smo ga ponovno doživeli na Koprivniku. Vsebina je bila zelo zanimiva, zato je nastalo tudi veliko naših razmišljanj. Prisluhnite jim, prosim."

Nastopila je skupina "Birmanskih 7" in ne bi verjel, punce so škofu "predavale", kakor da bi imele referat pred sošolci. Maša in Tjaša sta se tu izkazali ko punci, ki vesta kaj hočeta, le z rokami nista vedeli kam!

Animator Boštjan je na kratko predstavil doživetja pred Veržejem:

"Potem je bila tu zima, božično-novoletne počitnice, potem spet pouk in nedeljska srečanja. Takoj po zimskih počitnicah pa smo se veselili še zadnjega birmanskega vikenda, ki smo ga pripravili ob sanjavi Muri v Veržeju, od 1. do 3. marca letos. Na tem vikendu smo se poglobili v delovanje Svetega Duha v zakramentih, zlasti v zakramentu svete birme. Veliko je bilo tém, ki smo jih obdelali, podobno kot na prejšnjih birmanskih vikendih."

Zaključila pa je animatorka Mateja:

"Spoštovani g. škof. Hvala Vam, da ste prisluhnili tem našim predstavitvam, kjer smo imeli priložnost pokazati naša razmišljanja in skupno delo. Kaj ste si ob tem lahko predstavljali Vi, ne vemo. Lahko, da so se Vam zdele kakšne izjave naivne ali malenkostne, lahko, da Vam je kdaj pa kdaj šlo celo na smeh. Toda to smo mi. Takšni smo. Če se Vam zdi primerno, boste sedaj naše birmance še kaj vprašali in mi animatorji upamo, da Vam bodo birmanci radi odgovarjali.

 Predvsem pa, spoštovani g. škof, sedaj potrebujemo Vašo očetovsko besedo, besedo, ki pohvali, besedo, ki vzpodbudi, besedo, ki pouči. In za takšno besedo Vas sedaj prosimo!"

Vsi smo pričakovali, da bodo Matejine besede tako delovale na g. škofa, da bo pozabil na spraševanje, toda izkušena glava ničesar ne pozabi. Postavil se je pred birmance iz oči v oči in začelo se je ne spraševanje ampak njegovi jasni in življenjski odgovori na razna verska in življenjska vprašanja.

Po izčrpnem govoru za biramance, je g. škof nagovoril še starše. Takrat smo pa mi birmanci lahko odšli iz cerkve, in ne vemo, kaj jim je povedal. Se oproščamo!

Srečanje smo zaključili s kratko sveto mašo, med katero so birmanci dobili iz škofovih rok Sveto pismo, spomin na sveto birmo.

Tako smo srečno preživeli prvo srečanje z birmovalcem. Navdušilo nas je. Škof je bil zelo očetovski in razumevajoč, opravičilo je našel celo tedaj, ko se nam je zataknilo naštevanje sedmerih zakramentov. Seveda na tako obliko naštevanja mi nismo bili navajeni!

Sedaj, ko nastajajo te Vrtnice, je že devetdnevnica, ki nas vsak dan popeljale globlje v skrivnost Svetega Duha in vsak dan bliže našemu velikemu prazniku, katerega se vsi zelo, zelo veselimo.

NAŠI BIRMANCI

• Bašič Blaž
• Bedenčič Blaž
• Blažič Jaka
• Časar Anže
• Dernovšek Alja
• Iršič Vid
• Jankovič Klemen
• Javornik Tomaž
• Jeglič Borut
• Jeruc Špela
• Lepšina Nastja
• Lesar Vesna
• Lužar Maša
• Mlakar Andreja
• Perme Nataša
• Podbregar Klavdija
• Podbregar Valerija
• Prolič Kalinšek Cene
• Rebernik Aleksander
• Rojko Rok
• Setnikar Vesna
• Stamač Jure
• Švagelj Tjaša
• Vede Tjaša

OZNANILA:

• 9. maj – četrtek:Vnebohod
• 19. maj – nedelja:Binkošti
  Pri maši ob 8³⁰ praznik zakonskih jubilejev.
• 30. maj – četrtek:Sveto Rešnje Telo in sveta Rešnja Kri
  Maše bodo kot ob nedeljah. Pri večerni maši ob 19⁰⁰ procesija svetega Rešnjega Telesa.
• 1. junij – sobota:"Čarno jezero 2002", 11. otroški festival na Rakovniku.
  Podrobnejše informacije z prijavnico bodi otroci dobili pri verouku.
• 2. junij – nedelja:Ob 10⁰⁰ praznik prvega svetega obhajila.