/sveta Terezija Deteta Jezusa/

“Končno sem le odkrila svoj poklic! Moj poklic je ljubezen. Našla sem svoje mesto v Cerkvi. In to mesto si mi odkazal ti, moj Bog. Ljubezen naj bom v srcu svoje matere Cerkve. Spoznala sem, da so v ljubezni obseženi vsi poklici, da je ljubezen vse, da obsega vse čase in kraje... z eno besedo: da je večna”!

Tako je vzhičeno in srečno vzklikala sv. Terezija Deteta Jezusa. In še iz nebes, je obljubljala, bo na zemljo dežila žlahtne vrtnice božje milosti.

Odmaknjena za zidove karmela je bila v središču življenja. In mi, ki se čutimo v središču življenja, smo toli-kokrat odmaknjeni sami od sebe in drug do drugega. Včasih pripravljeni drugemu odstopiti vrtnico predvsem zaradi njenih trnov.

Praznik župnijske zavetnice je zopet priložnost, da dovolimo božji ljubezni, da nas prečisti in prevzame, da bomo drug za drugega opravljali svoj poklic ljubezni, ko bomo sami polni Ljubezni. 

vaš župnik Franc

POGOVOR Z G. ŽUPNIKOM

Dragi bralci Vrtnic! Dober mesec je že minil, odkar je našo župnijo prevzel novi župnik, gospod Franc Maršič. V popočitniški številki našega glasila nas je v uvodniku že prisrčno nagovoril in vsem nam zaželel, da bi  skupaj zaorali našo občestveno brazdo življenja. Sprejeli smo ga odprtih rok.  Vse nas pa je presenetil s svojo energijo, delavnostjo in s prijetnim nastopom, polnim iskrivega humorja. Zato je prav, da se nam v tej praznični številki preko razgovora tudi sam predstavi.

Gospod župnik, od kod ste doma? Kako ste preživeli svojo mladost?

Trenutno sem doma na Kodeljevem. Povsod, kamor sem poslan, se želim počutiti doma, saj le tako delaš s srcem in dušo in vsemi najboljšimi močni.

Rodil pa sem se na levem bregu Mure, v prekmurski vasi Melinci, ki spada v župnijo Beltinci. Prostorsko gledano je bil naš dom primerljiv z mestnimi sta-novanji, torej sorazmerno majhen, v resnici pa je bil zelo velik in bogat: očetu in mami nas je bogatilo življenje sedem otrok.

Kot najmlajši sem se od vseh drugih lahko učil – tudi kake neumnosti. Mladost je po-tekala med delom na polju in doma, kjer je imel vsak svoje zadolžitve, tudi v šolo sem hodil kaj nagajat "tovarišem", zelo lepi trenutki pa so bili v domači župniji, kjer smo se kot ministranti čutili sprejete in pomembne.

Kateri so bili notranji vzgibi in tudi zunanje okoliščine, da ste se odločili za duhovniški poklic?

Poleg molitve in obhajanja cerkvenega leta v domači družini so bile še nekatere druge okoliščine. V sorodstvu so že bili duhovni poklici, v domači župniji smo se čutili sprejete in povabljene tudi k osebnemu angažiranju, pika na i pa je bilo prijateljsko zadržanje do tistih, ki smo prihajali na duhovne vaje v Želimlje, predvsem s strani nekdanjega kodeljevskega župnika Janka Novaka.

Zakaj vam je bil najbližji don Boskov zgled?

Kje in kakšno je bilo do sedaj vaše dušnopastirko delo?

Nabolj osrečujoče je, če se navadiš v vsakdanjem življenju odkrivati čudovita božja dela in človeško dobroto. Tako postajaš nepo-boljšljivi optimist, čeprav te lahko drugi gledajo kot  neresnega.  To ti daje vedno novo moč in smisel. Tarnanja ima danšnji človek že dovolj!

Dosedaj sem bil kot "delavniški kaplan" eno leto v Cerknici. Ko sem bil eno leto na Kodeljevem sem bil odgovoren za ministrante in imel “osmarje” pri verouku, sicer pa sem bil za razne mladinske programe, zlasti za skavte. Po devetih letih v Veržeju in dveh v Škocjanu pri Novem mestu pa sem spet tukaj. Kot tudi sami večkrat to čutite, je "rok trajanja" pri nas omejen! 

Kaj pa vaši prvi vtisi na Kodeljevem?

Čisto prvi vtis? Pripravljalo se je na nevihto. Pred cerkvijo sem imel škocjanski kombi in hitel nositi škatle s svojo "znanostjo". Pri vratih pa je bila Batistova gospa, ki je rekla: A vi ste naš novi župnik? Saj se vas spomnim, ste že bil pri nas. Sem šla pogledat v Družino, pa sem videla da ste imel novo mašo 1989 leta, saj je tako, a ne?

Lepo je biti pričakovan, da se nekdo zanima zate, še najbolj pa to, da ti zagotovi: Veste, jaz pa molim tukaj v cerkvi!

Kakšen moto ali rdečo nit ste si zadali pri svojem delu?

Saj vem, da je to tisto, kar bi naj bilo, vendar moram razočarati. Za prvo leto modri pastoralisti svetujejo ničesar spreminjati in ničesar začenjati, marveč opazovati, spoznavati in pretehtavati sam v sebi.

Pa tudi če nimaš kake posebne "niti", se začnejo hitro pojavljati "vozli" z ene in druge strani, in se lahko hitro znajdeš, da si "vezan".

Tako je pač, če te dobi v roke predsednik Župnijskega pastoralnega sveta!  Temelj teh načrtov bo potrebno šele odkriti: v dosedanjem delu ŽPS, pevskega zbora, ministrantov, obeh pevskih skupin, skupine zakoncev, biblične skupine, in še bi lahko našteval. Zelo si želim, da bi po svojih skromnih močeh spodbujal vse to k nadalnjemu delovanju in rasti, tako človeški kakor duhovni. Da bi postajali vedno bolj živo občestvo, ki navdušuje in daje rast.

Želim biti odprt za vse pobude in načrte tega župnijskega občestva. Tudi Sveto pismo pravi: vse preizkušaj, in kar je dobro, ohranjaj!

Z novimi prostorskimi možnostmi pa bo moral postajati ta naš skupni pastoralni načrt še bolj pester, vzgojni in duhovno navdihujoč.

Začeli smo že z nekaterimi gradbenimi deli. Upam, da jih bomo pod vašim vodstvom končali. V mislih imam dvorano pod cerkvijo. Pa verjetno še kaj. Bomo zmogli?

Če bo iskrena dobrohotnost s strani salezijancev kot lastnikov objekta in vseh župljanov kot uporabnikov le-tega, če bo v nas vseh velika mera velikodušnosti in zavzetosti, saj gradimo vsi eno in isto božje, ne "svoje" kraljestvo, potem bomo znali biti iznajdljivi in širokopotezni tako pri delu kakor pri zbiranju denarnih sredstev. Še manjše župnije so zmogle velike stvari, kako da mi ne bi? Ostaja pa dejstvo: samo v slogi je moč.

Kaj bi še položili našemu občestvu na srce?

Nam redovnikom – duhov-nikom je “darovano” občestvo verujočih, v katerem lahko živimo, župljanom pa je “podarjen” duhovnik oz. redovna skupnost. Lahko se zgodi, da za kak dar nismo zreli ali ga nismo vredni. Nič ni samo po sebi umevno in ne trajno.

Zato iskoristimo vsak dan sproti za to, da bomo v medsebojnem spoštovanju in sreči rastli na človeški in krščanski ravni. Pri tem ne pozabimo na odgovornost, ki jo imamo za mlajše rodove. Naj tod žive srečni ljudje, ljudje, ki so že deležni božjega odrešenja! Naj se ne čuti nihče iz tega izključen.

Božja zastonjska ljubezen je za vsakega človeka, tudi za tistega, ki še morda ni prestopil praga cerkve. Trudimo se, da bomo vredni te božje ljubezni. In to bomo samo tako, če bomo vsakemu človeku znamenje in pri-našalci te božje ljubezni.

Pogovarjal se je Matej.

ŠE NEKAJ VTISOV IZ TAIZEJA

Naša nadebudna kodeljevška skupinica zagotovo ni imela šibke točke v komunikaciji, spoznali smo veliko novih mednarodnih prijateljev, fan-tovski del zasedbe je predvsem zanimal ženski pogled na svet. Pa tudi nas je ogovorilo kar nekaj ljudi, čeprav največkrat s svetilko v roki in stavkom: "Go to your tents, please!" (Prosimo, pojdite v svoje šotore!)

Verjetno se je vsem v spomin najbolj vtisnila naša najboljša belgijska prijateljica Fran-çoise. Ker pa je "neimenovani" del naše skupine imel nekoliko težav pri izgovorjavi imena, so si Nejc, Miha in Klemen olajšali zapletanje jezika tako, da so jo preimenovali kar v Francko. 

Zelo dobro smo se ujeli tudi z drugimi Slovenci, ter veliko večerov preživeli skupaj ob kitari, zvezdnih utrinkih in seveda polnočni malici Taizejskih keksov. Mislim, da je bila najbolj popularna izmed vseh ravno Maja in njene čudežne roke, njen masažni salon pa poln zasedenih terminov, tako da smo morali tudi mi, ki imamo veze, čakati več dni, da smo prišli na vrsto.

Saša Žust

…ob prihodu v Taize smo se razdelili v delovne skupine: pevski zbor, varuške, čistilci, vrtnarji…Seveda smo se šli Kodeljevčani takoj prijavit za pevski zbor, vendar je bila skupina že prezasedena…. Delo smo si morali poiskati drugje in na koncu sva z Majo pristali pri čiščenju WC-jev. Najprej sem se začela razburjati, da moram še med počitnicami čistiti, a ko smo se poplodne začeli zbirati v skupino, mi je postajalo vse bolj všeč. Razdelili smo si čistila, metle in vedra vseh vrst ter se v manjših skupinicah odpravili novim dogodivščinam naproti. Opra-vilo je postajalo vse prijetnejše - ves čas smo peli, se špricali, smejali in na koncu še najhitreje opravili zastavljeno delo..

(odlomek)
Nina Bobnar

MOLITEV  V TAIZEJU

Ora et labora! (Moli in delaj!) V Taizeju smo se držali predvsem teh dveh načel. Ko si tam, se pridružiš tudi molitvi Taizejske skupnosti. Srečaš  mlade z vsega sveta. Deliš z njimi vprašanja, prepričanja in svoja upanja. Iščeš, kako postati kvas miru in zaupanja!

Molitev je edinstvena pri-ložnost, da sežeš k izvirom vere in odkriješ smisel življenja. Vzameš si čas, se umiriš in ustaviš, poglobiš se sam vase in dobiš nov zagon za nadaljne napore. V sebi lahko zaslutiš tiho hrepenenje po Njegovi navzočnosti in najdeš mir srca, ki je temelj notranjega življenja, steber, ki podpira naš vzpon k veselju.

Brat Roger nam je v tednu bivanja polagal na srce to misel: LJUBITE IN POVEJTE TO S SVOJIM ŽIVLJENJEM!

NOČNO ŽIVLJENJE V OYAK-U

Oyak je "kraj" v Taize-ju kamor se zatečeš, ko si lačen, žejen, voljan družbe ali pa…

Ko smo imeli vsaj malo časa (čeprav smo ga imeli vedno veliko) in nam je manjkalo nekaj zgoraj navedenega smo šli v Oyak. Najbolj veselo pa je bilo seveda ob večernih urah, ko je bil tam skoraj "ves" Taize. Za trgovinami sta bila dva velika šotora, kjer so vsak večer prepevali in se zabavali na sto in en način, Španci in Irci. Za nas, majhne Slovence, pa se je našel prostor samo na tleh. Nismo pritegnili toliko pozornosti kot pri onih dveh šotorih, vendar smo se kljub temu imeli "fajn". Na srečo pa nismo bili edini, ki smo bili številčno šibki, tako da so se morale tudi druge manjše skupine zadovoljiti z tlemi ali kakšno klopco. Škoda je samo, da se je "zabaviščni park" zaprl že ob pol polnoči.

SEJA ŽPS

Dne 17.septembra smo imeli prvikrat v tem pastoralnem letu  plenarno zasedanje Župnijskega pastoralnega sveta. Po uvodni pesmi in duhovni misli smo pozdravili novega župnika in mu obljubili naše sodelovanje.

Župniku smo predstavili delo vseh skupin: za oznanjevanje, za liturgijo, za mladino, za zakonce oz. starše, Karitas, in gospodarske komisije.

Ker je pred vrati naše župnijsko praznovanje, smo začrtali nekatere smernice za ves teden praznovanja.

Dalj časa smo se zadržali pri večnem problemu krašenja in čiščenja cerkve ter pri oblikovanju “desete” nedeljske sv. maše, zlasti branja božje besede.

Pobude so naslednje:

ČIŠČENJE CERKVE

Vabimo vse, ki imate čas in vam je ljuba čistoča našega svetišča, da se javite g. župniku ali članu ŽPS in sporočite, kateri dan in uro bi bili pripravljeni za tako delo.

KRAŠENJE CERKVE

Vsi imamo radi lepo okrašeno cerkev. Ali ne bi bilo prav, da bi tudi sami kaj storili za to? Vsak petek zvečer in soboto zjutraj bo v predverju cerkve na razpolago posoda z vodo, kamor boste lahko darovali svoje cvetje, bodisi, da bo iz vašega vrta ali pa kupljeno. Tudi okrasit  lahko kdaj pri-dete! Za velike praznike bo še vedno naš gost v krašenju g. Seliškar iz cvetličarne ELI, a to vam naj ne bo v potuho.

Najavljamo pa tudi splošno letno akcijo čiščenja, ki bo v sredo, dne 2. oktobra 2002 ob 19.30 uri. Vabljeni vsi tisti, ki ste se s takšnim delom že izkazali, pripeljite pa še koga. Če imate doma kakšen poseben čistilni pribor ali “napravo”, prinesite pa še tisto “čudo”.

OZNANILA

DUHOVNO-DRUŽABNI VIKEND

Od 11. do 13. oktobra bomo z gospodom župnikom preživeli duhovno-družabni konec te-dna na Uskovnici. Vabljeni člani pevskega zbora in družine. Prijavite se pri zborovidju Petru Rojku.

ANIMATORSKA USKOVNICA

V dneh od 25. do 27. 10. bomo kodeljevski animatorji, skupaj z ostalo mladino in gospodom župnikom, odšli na skupni vikend. Na tem vikendu se bomo med seboj še bolje spoznali, pa tudi kaj zanimivega zvedeli, seveda pa se bomo, kot vedno, lepo imeli.

TRADICIONALNO ENODNEVNO ROMANJE 2002

Kakor že veste, imamo vsako leto sredi oktobra t.i. enodnevno župnijsko roma-nje, in sicer vsako leto v drug košček naše domovine. Lani, če se spomnite smo bili na Vipavskem.

Naša pot bo sledeča: cerkvica v Zelšah - Cerknica z salezijanskim pastoralnim centrom – Grahovo z Balantičem – grad Snežnik – Bloke s sv. Trojico oz. Martinom Krpanom in Nova Štifta na Dolenjskem. Vmes se bomo ustavili tudi na kosilu, zaključili pa bomo ob kaki dobri kapljici. Še cena: 4.000 SIT s kosilom vred. Prijave sprejema g. župnik.

TEREZIKINE VRTNICE

Ob praznovanju naše zavetnice imamo že vrsto let navado, da lahko kupite  vrtnice, ki jih potem pri sv. maši blagoslovimo. Letos smo se odločili za eno novost, in sicer za nedeljsko žegnanje: ponudili vam bomo tudi šopek treh vrtnic, to je rdeče, bele in rumene. Vsaka od teh treh bo predstavljala en vaš dar: za misijone, cerkev, dobrodelnost. Cena takšnega šopka bo 1000 SIT. Sicer pa bo kot vedno na voljo dovolj posameznih vrtnic po 300 SIT.

PROGRAM SLOVESNOSTI

• 1. 10. 2002 - torek
  7³⁰     sv. maša
  češčenje Najsvetejšega (do 11⁰⁰)
  16⁰⁰   češčenje Najsvetejšega
  18⁰⁰ slovesni blagoslov z Najsvetejšim
  19⁰⁰   slovesna maša in poljub relikvij sv. Terezije
  poje NEW SWING QUARTET
  blagoslov vrtnic
• 3. 10. 2002 - četrtek 19⁰⁰ sv. maša prvi tridnevnice otroška in mladinska maša
• 4. 10. 2002 - petek
  19⁰⁰ sv. maša drugi dan tridnevnice
  vodi: prof. Tone Ciglar, salezijanski delegat za misijone
  oblikuje: vokalno instru-mentalna skupina Vivat
• 5. 10. 2002 - sobota
  19⁰⁰ sv. maša tretji dan tridnevnice
  poje: župnijski zbor Kodeljevo
  vodi: prof. dr. Drago Ocvirk, narodni ravnatelj za misijone
• 6. 10. 2002 - nedelja
  9⁰⁰ župnijsko žegnanje
  vodi Jože Mlinarič, misijonar v Burundiju
  blagoslov vrtnic
  agape – priporočamo se za pecivo
  16⁰⁰   romarski shod častilcev sv. Terezike
  vodi: Stane Kerin, voditelj škofijske Karitas
  vabljene narodne noše
  blagoslov vrtnic
  Redni nedeljski sv. maši od 10 in 19 uri odpadeta.
  S ponedeljkom 7. oktobra bodo večerne maše zopet ob 18³⁰.
• 20. oktober – nedelja :
  Misijonska nedelja
  Popoldne bo v naši župniji misijonska tombola. Priporočamo se za dobitke!
• 1. november – petek:
  Praznik vseh svetnikov.
  Pred večerno mašo bo molitev rožnega venca za rajne.
• 2. november – sobota:
  Spomin vernih rajnih.
• 3. november – nedelja:
  Zahvalna nedelja
  Dan hvaležnosti vsem župnijskim sodelavcem
• 24. november – nedelja:
  Kristus kralj vesoljstva.
  Sklep cerkvenega leta.