/Lk 6, 20-21/

ŽUPNIKOVO PISMO

BALL=ŽOGA

Le kaj neki ima žoga skupnega z adventnim časom, ki ga začenjamo?

Pa poskušajmo prodreti nekoliko v ozadje te besede, ki je grškega izvora.
Ballein - pomeni vreči skupaj!
Skupaj mečemo žogo z rokami ali si jo podajamo z nogami.
Ta beseda pa sestavlja pomen še neke druge besede, ki jo pogosto uporabljamo,
pa velikokrat ne poznamo njenega celotnega pomena:

SIMBOL (sim = skupaj; ballein = vreči)

"V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. To milost je obilno razlil na nas, z vso modrostjo in razumnostjo, ko nam je razo-del skrivnost svoje volje po blagohotnem načrtu, kakor si ga je vnaprej zastavil, da bi ga uresničil v polnosti časov: osrediniti v Kristusu kot glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji." (Ef 1, 4b-5.8-10)

Kristus je postal "simbol", ki združuje božje in človeško,
skupaj želi vreči to, kar je človek razbil s svojim grehom napuha:
Da bi zopet zaživeli pristen in zaupen odnos do Boga, Stvarnika in Očeta,
in da bi zaživeli tudi med seboj v vsej iskrenosti in dobrohotnosti.

Adventni čas zahteva torej od vsakogar izmed nas, da postane SIMBOL:
Tisti, ki združuje v sebi človeško in božje,
ki gradi zavzete medčloveške odnose,
ki poskuša iz svojega življenja narediti neko celoto, ki ima vsaj eno sporočilo:
Naš temelj in naš cilj je v usmiljeni ljubezni Očeta,
ki nam prav zato pošilja svojega ljubljenega Sina,
da združi v sebi to, kar je razpršeno in razbito zaradi človeške grešnosti:
Ali v človeku samem, ali v medosebnih odnosih, ali v odnosu do Boga.

V kolikor se bomo trudili v naših družinah, na delovnem mestu ali v medsosedskih odnosih za vse tisto, kar nas medsebojno povezuje v enosti in edinosti, toliko bomo zares postajali simbol - po Kristusovem zgledu.

Če pa se zadovoljimo s tem, da vsak vleče po svoje, postajamo nasprotje simbola: dia - bollein = narazen metati, vsak po svoje vleči, kar nas hitro spominja na vse tisto, kar je v nas in v naši sodobni družbi diaboličnega - hudičevega.

Od našega adventnega prizadevanja je odvisno, kaj nam bodo predstavljale okrasne kroglice, ki jih bomo obešali na božično drevo - drevo novega življenja in upanja.

župnik Franček

ADVENT - BITI ALI IMETI

Adventni čas ni kakršen koli čas. Je predpraznični čas, v katerem se kristjani pripravljamo na Gospodov prihod. Vsak predpraznični, še bolj pa praznični čas človeka nagovarja z njemu lastno vsebino in ga nagovarja, da se nanj odzove z vsem svojim bitjem. Za vse to človek potrebuje neko zunanjost, potrebuje vrsto predmetov, zlasti pa dogodkov, ki ga notranje razpoložijo. Smo pač simbolna in semantična bitja. A poudariti velja, da so to zgolj sredstva, ne pa cilj praznovanja. Slovenci imamo prav za adventni in božični čas bogato kulturno dediščino, tako v glasbi, slikarstvu, v šegah in običajih, v kulinariki, domači obrti, v krašenju. Vredno se je držati tega izročila...

Verjetno se še dobro spomnimo, kako smo morali advent, posebno pa božič praznovati le v zasebnosti in tajno. Česa vsega smo si želeli, da bi praznovali tudi na zunaj, da bi tudi v zunanjem svetu začutili predpraznični in praznični utrip. Pa je prišla svoboda! A istočasno je iz "svobodnega" zahodnega sveta pljusknil k nam porajajoči se liberalizem, z njim surovi kapitalizem, potrošništvo in uživaštvo. In adventno božični čas je postal naenkrat tržno zanimiv. Na vse to pa smo bili nepripravljeni!

Tržno zanimiva ni vsebina praznika, še manj njegovo duhovna vsebina. Katoliška še posebno ne. Zato si kapital prizadeva praznike pozunanjiti, jim dati novo neversko vsebino, si izmišljuje nove praznike, ki so v tujini, zlasti v Ameriki tržno že prijeli, kot recimo Valentinovo, noč čarovnic... S tem se namenoma zamegli prava krščanska vsebina, pozablja pa se tudi na tipično slovensko izročilo. Ker prazniki dobivajo s tem pričakovano "lahkotno" vsebino, so zanimivi in prijetni tudi za neverujoče, predvsem pa za trgovce. Primer: v tem adventnem času nas "Najboljši sosed" in drugi vabijo v razne BTC-je na "adventne delavnice" in izdelavo adventnih venčkov. Ob tem se seveda vse svetlika v kičastih lučkah, vsiljujejo nam posvetne božične pesmi, seveda v angleščini, pa kakšen show z božički oz. božičicami. In ljudje imajo - pomislite - advent! Saj človek potrebuje konec leta praznovanje in nekaj za oko in dušo, pravijo. Krščansko sporočilo? Saj je staromodno, pa še prezahtevno, morda je celo "ruralno", to je kmečko - podeželsko.

Priznati moramo, da tudi kristjani nismo imuni pred pozunanjenjem praznovanj. Včasih pozabljamo, da je za nas praznik smiseln le takrat, ko smo ali postajamo nekaj, ne da imamo nekaj. Tudi sami se pogosto radi vdajamo lahkotnosti luči, zvokov in raznih novotarij. Posebno če nam mediji nenehno govorijo le o "prazničnem decembru" in o najbolj nori noči. Vendar bi morali ne le gojiti pristne krščanske praznike z vsem bogatim slovenskim izročilom, ampak tudi paziti, da krščanske simbole praznovanja kapital in potrošništvo ne prevzemata kot svoje. Tako je npr. že omenjeni adventni venček postal le modni decembrski okras v trendovskih modnih oblikah. In tudi prižiganje svečk na njem le nek ritual, morda celo poganskega izvora.

Rekli boste, saj živimo vendar v sproščenem svetu, kjer moramo biti strpni do vseh mogočih praznovanj, njihovih vsebin in oblik. In seveda do vseh življenjskih stilov. In tudi ne moremo se boriti proti mlinom na veter kot kak Don Kihot. Vprašati pa se vendarle moramo, koliko smo sami pripomogli k "profaniranju" verskih praznikov, koliko tudi sami podlegamo nakupovanju, amerikanizaciji in "lahkotnosti" praznikov. Ali sploh praznujemo adventne nedelje v krogu svojih ob molitvi in petju ter slovenskih običajih? In ali vemo kaj pomeni prižiganje ene, dveh, treh, štirih svečk na adventnem vencu. Preberemo kaj iz sv. pisma ali drugih verskih knjig?

Matej

NAŠI ADVENTNI OBIČAJI

Adventni čas je bogat čas. Že pogled na koledar nam pove, da se spominjamo zanimivih svetnikov in svetnic, od. Sv. Miklavža, prek sv. Barbare, sv. Lucije, sv. Tomaža... Vmes je še praznik Brezmadežne. Ta čas ima pozna mnogo ljudskih šeg in navad, tako kmečkih, kakor mestnih. Mnoge tonejo v pozabo. Pripravi na Božič so prav posebno posvečeni večeri, ko se družina zbira k molitvi. Takrat ni le prilika za bolj poglobljen pogovor o nas samih in našem življenju, pač pa da tudi sam kaj naredimo za polepšanja našega doma. Ali poleg adventnega venca, ki ga naredimo vsi skupno, čeprav bo manj eleganten, poznamo še kaj?

Dr. Niko Kuret nam da v svojih knjigah o prazničnem letu na slovenskem kar nekaj namigov za to priliko! Ali veste, da še vedno marsikje delajo nebo za jaslice. V Beli krajini iz živopisanih trakov, na štajerskem iz suhega cvetja t.im. paradiž... Posegli bomo tudi po novejših običajih, zlasti ob prihodu betlehemske luči, pa postavljanju jaslic... Tudi knjižica Advent in Božič pri nas doma, Maribor, 1980 nam marsikaj razkrije, od tega kako se obdarujemo, kako pišemo voščilnice (ali znamo sploh še pisati na papir z nalivnim peresom, ali samo po elektronski pošti in ali se znamo še izražati?), kako krasimo, delamo jaslice, kako v kuhinji po domače zadiši... kako in kaj pojemo ali igramo. Bodimo izvirni, polni pre-senečenj in marsikaj sami naredimo! Tako bo Advent mnogo lepši.

povzeto po zgoraj omenjeni knjižici

MARIJO NOSIJO

Že nekaj let imamo v naši župniji lepo navado, da se številne družine in posamezniki spontano povežejo v verigo prenočišč za Marijo, ki v adventu z Jožefom išče primeren prostor za rojstvo svojega Otroka. Tako obujamo staro slovensko kulturno izročilo. Ta prenočišča smo mi sami, kajti Bog se mora roditi v našem srcu. Prav zato se ob večerih zbiramo ob kipu ali podobi Marije in molimo ter pojemo. Zato vabimo družine, da se povežejo v tako molilno verigo in sprejmejo Popotnico na svoj dom. Vsak večer na drugem domu. Tako se ob prenosu Marije tudi v medsebojni molitvi bolje spoznamo. Začnemo lahko takoj po 1. adventni nedelji. Lepo pa bi bilo, da vsaj v dneh božične devetdnevnice.

Za ta običaj se prijavite gospodu župniku, ali vzemite prijavnico pri vhodu v cerkev.

BREZMADEŽNA

Devica, Mati, sinu hči prelepa
in kot nihče ponižna in visoka,
obljuba davna božjega si sklepa.

Človeško je naravo tvoja roka
povzdignila tako, da izvolila
Beseda za svoj dom je nje otroka.

Ljubezen večno ti si zanosila,
ki v njeni tu gorkoti zopet živi
nebeška roža je tak cvet rodila.

Dante Alighieri, Božanska komedija - Raj
(Prevod: A: Capuder)

OBISKALI SMO DR.ŠTEFANA FERENČAKA

Za letošnji župnijski praznik smo za voditelja romarskega shoda povabili dr. Štefana Ferenčaka, nekdanjega kode-jevskega župnika in zbor-vodjo. V svoji pridigi nam je na zanimiv način predstavil Terezikin nasmeh in naš odgovor nanj. Sam je po klepetu priznal, da prihaja uradno na Kodeljevo po 30 letih. Zato smo se kodeljevski pevci v duhu njegove pridige z njim domenili, da mu obisk vračamo in se mu ob tej priliki zahvalimo za vse dobro, kar nam je zapustil tako v glasbenem kot pastoralnem oziru.

Na Martinovo nedeljo smo se z avtobusom zapeljali na Štajersko, najprej v Maribor, na Tabor, kjer g. Štefan tudi prebiva. Tam nas je vidno ganjen pozdravil in nas povabil na jutranje agape s kavo in pecivom. Nato smo se skupaj napotili v Prlekijo, in sicer v Veržej. Tamkajšnje prenovljeno salezijansko središče - Marjanišče smo si izbrali za skupno srečanje. Pravzaprav je tu naenkrat nastopil v vlogi gostitelja g. Mirko Rakovnik, naš bivši župnik, ki je z letošnjo jesenjo prevzel to župnijo. S čudovito posnetim in montiranim filmom nam je najprej predstavil zgodovino in pomen doma, nato pa smo imeli skupno zahvalno sv. mašo v župnijski cerkvi.

Mašo je vodil g. Štefan, ob njem pa sta bila g. Mirko in naš župnik. Pevci smo se potrudili, da smo ob tej priložnosti dali vse od sebe. Naš zborovodja se je na koncu sv. maše na originalen način zahvali g. Štefanu in se spomnil tudi svojih začetkov vodenja zbora. V odgovor g. Štefan ves ganjen niti ni mogel povedati vsega kar mu je ležalo na duši. Priznal pa je, da so bila njegova leta tu na Kodeljevem, zlasti v krogu pevcev, ena najlepših let.

Po maši nam je g. Mirko z izbranimi besedami predstavil tudi "salezijansko vinsko klet" v Marijanišču, pa tudi vina. Pred poznim kosilom smo skočili še v znani Babičev mlin na Muri, kjer smo nakupili več vrst domače moke. Tu se je pa izkazal za organizatorja naš g. župnik, ki ga tu še vsi poznajo in cenijo, saj je župnikoval celih sedem let.

Ob skupnem kosilu smo še skupaj zapeli in pokramljali o tem in onem.

kodeljevski pevci

NAŠE SODELOVANJE PRI SV. MAŠI

Letošnje leto nas je presenetilo s škofijskimi navodili o enotni liturgični drži, ki bi ta odražala vsebino posameznega dela sv. maše. V začetku smo lahko slišali ali brali o posameznem negodo-vanju. Tradicija je pač tradicija. Vendar smo povsod, tudi v naši cerkvi to uredili v zadovoljstvo vseh. Problema sta bila namreč dva: starejši oz. bolni in slovesna sv. maša s daljšim petjem.

Vendar menimo, da smo s tem pri oblikovanju lepega bogoslužja šele na pol poti. Bogoslužje, pravijo nekateri, je najprej Božja skrivnost, nato občestveno dejanje, končno pa tudi vrhunsko kulturno dejanje. Za slednje moramo skrbeti sami. Vsaka prireditev namreč zahteva od nas ustrezno predpisano ali dogovorjeno ravnanje. Gre preprosto za obče človeški bonton, s katerim damo dogajanju, ki se ga udele-žujemo, čast in spoštovanje, pa tudi drugim, ki so okoli nas. Tako kot v gledališču, na koncertu, razstavi, na obisku... Zato bi na tem mestu opozorili na nekatere naše razvade, ki jih morda opazimo tudi drugod, pa je prav da se jih znebimo:

1. Ni prav, da sv. mašo zamujamo. Ne le zaradi bogoslužja samega, ampak ker s tem motimo zbranost drugih.
2. Ni prav, da se med sv. mašo sprehajamo, kot, da bi bili pomembni in imeli vrsto važnih opravkov.
3. Ni prav, da med sv. mašo brskamo po verskem tisku in povzročamo šum. Ali tisk celo delimo in beremo.
4. Ni prav, če se oltarja in duhovnika "bojimo" in se zatečemo v čim bolj oddaljene klopi.
5. Ni prav, če med pridigo izginemo v zakristijo, saj govornik govori nam. S tem pokažemo, da ga omalova-žujemo. Pridiga je sestavni del sv. maše, ki je v cerkvi.
6. Ni prav, če pri skupinskem petju ali molitvi prehiteva-mo ali pretirano "vlečemo".
7. Ni prav, če se silimo s petjem, pa nimamo posluha ali ne znamo besedila.
8. Ni prav, če še pred koncem sv. maše zapustimo svetišče.
9. Ni prav, če se med obredom glasno pogovarjamo, ali smejimo.
10. Ni prav, če na vsak način silimo v "svojo" klop, če je že zasedena, in smo celo zamudili.
11. Ni prav, če vedno znova (iz navade) poklekamo pred klopjo.
12. Ni prav, da otroke kar pustimo, da svobodno tekajo po cerkvi. Tu je potrebna prava mera.
13. Ni prav, da pridemo v cerkev s prižganimi mo-bilnimi telefoni.
14. Ni prav,če starejšim ne pomagamo, tako pri hoji kot namestitvi v klop in jim ne odstopimo svojega mesta.
15. Ni prav, če smo užaljeni, če nas kdo na naše ravnanje dobrohotno opo-zori.

Teh 15 blagohotnih opozoril ali "blagrov" bomo v adventu vzeli zares. Pomislimo, da vse to upoštevamo na drugih prireditvah. Končno nismo sami z Bogom nekje v naravi, ampak med ljudmi pri skupni liturgični "prireditvi", pri kateri se moramo pa vsi dobro počutiti.

Pa brez zamere,
Predsednik ŽPS

BIBLIČNI KROŽEK

Že več kot pred enim mesecem smo ljubitelji sv. pisma začeli s svojimi srečanji. Verjetno veste, da se zbiramo vsako drugo sredo po večerni sv. maši. Naše zanimanje letos še vedno velja Matejevemu evangeliju. Pozor-no sledimo Matejevi drama-tični predstavitvi Božjega kraljestva, kako farizejem in pismoukom nazorno pove, da gledajo le nazaj in v predpise, ne razumejo pa časov, ki so nastopili z Jezusom Kristus-om. Imeli smo že predavanje z diapozitivi o deželah in krajih, kjer so evangeliji nastajali in kjer je hodil ter učil sv. Pavel; torej od Palestine in Grčije vse do Rima. Sedaj se sezna-njamo z Jezusovimi blagri in molitvijo. Iz tega skušamo izluščiti tudi nekaj za naše vsakdanje življenje. Če vas zanima, se nam pridružite, ne bo vam žal urice vsakih štirinajst dni. Naslednjič se vidimo v sredo, 10. decembra ob 19. uri. Vabljeni!

POLETNO ROMANJE

Gospod Sandi Osojnik, ki pri nas uči verouk, je sestavil zanimiv romarski program in sicer po poteh duhovnih središč južne Francije: Annecy, Lyon, Ars, Taize, Paray le Monial, Grand Chartreuse, La Salette. Na to romanje, ki bo od 12. do 16. julija, vabljeni zlasti mladi in družine. Romanje je preprosto in cenovno ugodno. Program dobite pri gospodu župniku.

MLADINA V ANKARANU

Vikend od 12. do 14. oktobra smo člani mladinske skupine preživeli v Ankaranu.

Ob pravljici Volk in sedem kozličkov smo odkrivali zakonitosti igre.

Naslednji dan nam je to pomagalo, da smo tudi našo skupino spoznavali kot neke vrste igro, ki je nenehno v nastajanju in izvajanju.

Vikend ni bil samo deloven, vendar tudi v prostem času smo preživljali napetost nogo-metne tekme med Slovenijo in Hrvaško.

Nedeljsko dopoldne smo - ob navzočnosti naših rednih izolskih "letoviščnikov" oblikovali sveto mašo.

Rok

ZNAMKE

V okviru Kolpingwerk International, s sedežem v Nemčiji, poteka tudi v Sloveniji zbiranje že rabljenih znamk, ki jih odstrižemo ali odtrgamo s podlago (kuverta, razglednica) približno en centimeter od same znamke. Te potem v Nemčiji očistijo, sortirajo in daje v prodajo filatelističnim društvom. Tukaj pa sedaj nastopi najpomembnejše!

Izkupiček od enega kilograma takih znamk je dovolj, da z njim plačajo celoletno šolnino enemu študentu v Južni Ameriki. Zbiranje znamk ima torej dobrodelni namen: pomoč študentom tretjega sveta, da sploh lahko študirajo.

In to po zaslugi nas!

Zdaj, ko bomo prejemali zopet nekoliko več voščil, nam gotovo ne bo težko, da se ob praznikih spomnimo tudi tistih v pomanjkanju in zanje prispevamo - rabljeno znamko. Zbiramo jih v župnišču.

OZNANILA

• 30. november - nedelja:
  1. adventna nedelja
  Začetek novega cerkvenega leta, nedelja Karitas.
  
  
• 2. december - torek:
  Ob 2000 seja ŽPS.
  
  
• 5. december - petek:
  Popoldne ob 1630 bo otroke v naši cerkvi obiskal sv. Miklavž.
  
  
• 8. december - ponedeljek:
  Brezmadežno spočetje Device Marije.
  Maše bodo kot ob nedeljah.
  
  
• 14. december - nedelja:
  3. adventna nedelja
  Popoldne ob 1400 srečanje za bolne, ostarele in invalidne. Priložnost za sv. spoved in bolniško maziljenje. Nato nadaljujemo družabno sre-čanje v učilnici.
  
• 16. december - torek:
  Pričetek božične devet-dnevnice
  
  
• 21. december - nedelja:
  4. adventna nedelja
  Prihod Betlehemske luči.
  
  
• 24. december - sreda:
  Sveti večer
  Ob 1830 otroška božična maša.
  
  
• 25. december - četrtek:
  Ob 0:00 polnočnica. Pol ure pred polnočnico program, ki nas bo uvedel v praznovanje.
  
  
• 26. december - petek:
  Praznik sv. Štefana.
  Maše bodo kot ob nedeljah. Pri vseh mašah blagoslovitev soli.